MODUL 6

STAREJŠE ŽENSKE IN ENAKOST SOCIALNO-KULKTURNIH SPOLOV V IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMIH ZA STAREJŠE

Kako se vloge socialno-kulturnega spola moških in žensk ter kapital socialno-kulturnega spola (izkušnje) zrcalijo v izobraževanju starejših odraslih in kako programirati izobraževanje o socialno-kulturnem spolu, ter izobraževanje starejših žensk, ki temelji na konceptih socialno-kulturnega spola. Kakšni so načini razmišljanja, videnja in vedenja, ki jih usvojijo izobraževalci odraslih?

Uvod

Vloge socialno-kulturnega spola in neenakost spocialno kulturnih spolov so redko predmet izobraževalnih programov za starejše odrasle, četudi moški in ženske prihajajo v izobraževanje odraslih zato, ker si želijo pripadati, ker si želijo biti družbeno, politično in psihološko močnejši. V izobraževanje se vključujejo kot predstavniki svojega socialno-kulturnega spola, zato mora kapital njihovega socialno-kulturnega spola imeti mesto v izobraževalnih programih. Med starejšimi moškimi in starejšimi ženskami ter starejšimi moškimi študenti in starejšimi študentkami so pomembne razlike. Na splošno biti starejša ženska pomeni imeti vrsto slabosti (biti ženska, biti starejša, biti materialno manj preskrbljena kot moški, biti odvisna od moških itd.). Pomembno je, da prepoznamo kapital socialno-kulturnega spola, ki ga ženske prinesejo v izobraževanje in pomembno je razviti izobraževalne programe, prav za ženske in skupaj z njimi.

 

Modul na kratko 

Modul sestoji iz treh učnih enot, ki mu sledita Preveri svoje razumevanje in Viri.

Učna enota 1. Obravnava ženskih vprašanj

Učna enota 2. Zakaj potrebujemo izobraževanje starejših z vidika njihovega socialno-kulturnega spola

Učna enota 3. Programiranje izobraževanja za starejše ženske

Preveri svoje razumevanje. So naslednje trditve prave ali napačne? 

Viri

Učna enota 1. Obravnava ženskih vprašanj

 

S temi zgodbami sem želela odpreti razpravo, v kateri bi bralec zagledal tabuizirane teme v povezavi s starostjo. Hotela sem načeti teme, kot so nemoč, bolezen, strah pred smrtjo, izguba dostojanstva. Ta knjiga govori o tem, kako se izgubimo in postanemo negotovi v situacijah vsakdanjega življenja, ki so nekoč bile za nas rutinske situacije. Knjigo sem pisala počasi, v zavedanju svojega lastnega staranja, še posebej po tistem, ko so mi umrli starši. Pričela sem jo pisati, ko sem prisluhnila glasovom okrog sebe, glasovom starejših, ki jih prej nisem slišala. Vse je zapisano v zgodbah, vse od nepovratnega procesa, s katerim človek postaja neviden v družbi, do občutkov krivde do svojih staršev. Zapisane so zgodbe, ki niso moje, ampak so naredile name močan vtis. 

 

Slavenka Drakulić, Nevidna ženska in druge zgodbe

 

Nekateri trdijo, da se književnost in izobraževanje odraslih že zelo dolgo ukvarjata z vprašanjem spola. Udeležba žensk v izobraževanju odraslih je bila desetletja predmet raziskovanja. Kakor tudi neudeležba žensk. Obsežne obravnave je bil deležen učni slog žensk, pa tudi različen socialni slog, vse od vloge matere, žene, pa do profesionalnih vlog žensk. Odgovornosti žensk so bile deležne zanimanja, pa tudi posledic spreminjanja ženskih socialnih vlog za ženske identitete. Vendarle ženske identitete so bile redko obravnavane kot samo njihove, ne da bi jih postavili v razmerje z moškimi in ne da bi jih povezali z njihovimi reakcijami v posameznih kontekstih, čeprav, kot smo že videli, bi se starejše ženske morale zavedati, kdo so in kdo lahko postanejo. Morale bi se zavedati, da lahko osebnostno rastejo in postanejo tisto, za kar čutijo, da lahko postanejo. Kljub vsemu naštetemu pa študije o starejših ženskah in o kapitalu njihovega socialno-kulturnega spola, ki ga prinesejo v izobraževanje odraslih, niso bile pogosto raziskane in niso bile upoštevane pri programiranju vsebin izobraževalnega programa. Razen tega starejše ženske ne zahtevajo, da bi bile bolj vidne, tega ne zahtevajo odprto, prilagodijo se. Kako preseči to stanje, kako se boriti za enakost spolov, kako narediti, da bi se starejše ženske zavedle sebe, da bi vedele, kdo so, se kaže kot temeljna naloga pri programiranju izobraževanja za starejše ženske.

 

Če se osredotočite na ženske situacije, boste odkrili, da so te situacije opisane v razmerju do moških situacij. Prav tako boste odkrili, da občasno ni podatkov o ženskah. Lahko boste sklepali, da so se analize, teorije, raziskovalne študije, raziskovalne prakse, posvečale le polovici prebivalstva. V osvetlitev povedanega povejmo, da Frederick Gros, francoski filozof in avtor najbolje prodajane knjige Filozofija hoje trdi, da hoja vodi v razmišljanje in da so številni misleci v zgodovini opisali svojo hojo kot miselni proces (Gros, 2000). Gros ne omenja niti ene ženske in bralec se pravilno vpraša ali so ženske misleče, saj jih ni na seznamu tistih, ki hodijo in razmišljajo. Ženske in moški bi bili bolj enaki, če bi obstajali podatki o obeh.

 

Tisti, ki delujejo na področju izobraževanja starejših, verjetno že dolgo ponavljajo, da so skupine starejših heterogene glede na njihove različne izkušnje in glede na njihov referenčni okvir, pri čemer pa pozabljajo poudariti heterogenost skupin starejših, ki se pojavlja tudi zaradi njihovega socialno-kulturnega spola. Če podatki o starejših na splošno niso pomembni za statistične študije, pa je podatkov o starejših ženskah celo manj. V študiji PIAAC, na primer, ljudje nad 65 let niso bili predmet obravnave držav članic, z izjemo Nemčije, ki je izvedla dodatno študijo, namenjeno starejšim od 65 let in preučevanju njihovih potreb. Če podatkov o ženskah ni, jih o starejših ženskah sploh ni!

 

Obravnava ženskih vprašanj v raziskovanju in izobraževanju je razmeroma pogosta. Najpogostejša obravnava je opozicijske narave (opozicijska obravnava), temelji na bioloških spolnih razlikah med moškimi in ženskami. Razlike med moškimi in ženskami so pogosto predstavljene dihotomo, kot da ženske stojijo naproti moškim in obratno. Ženske so prikazane kot krhke, nemočne, moški pa kot močni, pri čemer se krepitev socialno-kulturnega spola začenja zgodaj z izjavami, kot so »Fantki ne jokajo« ali pa »Kakšna ljubka lepo vzgojena deklica«, kar smo že omenili. 

 

Ta opozicijska obravnava se okrepi pod vplivom različnih religij, ki so analizirale in ločile vloge žensk in moških. Ženske in moški imajo različne ekonomske vloge na področju proizvodnje, reprodukcije in porabe. Ženske so politično podrejene moškim. Pa tudi politično, ekonomsko, izobraževalno in pravzaprav na vse načine, na katere družba izkazuje svojo moč, moč, ki jo, razen izjemoma, nameni moškim. Kant v svoji Metafiziki morale govori o "naravni superiornosti moža nad ženo in o njegovih zmožnostih, da brani skupne interese gospodinjstva". Kant omenja neustreznost žensk za to, da bi lahko volile. (Mosser, Kant and Feminism by Kurt Mosser, Dayton/Ohio) 

 

Ker moški in ženske niso enaki, jih označujejo moške in ženske značilnosti, te pa moramo v izobraževanju starejših prepoznati. Ženske in moške bi morali obravnavati enako. Pa jih zares obravnavamo enako? Razlike med socialno-kulturnima spoloma so konstruirane in dekonstruirane. Identiteta moških in žensk se oblikuje različno. Socialno-kulturni spol ni stabilen. Nasprotno je precej dinamičen in odvisno od družbenega, političnega, zgodovinskega, kulturnega konteksta, odvisno od časa in prostora. Številni raziskovalci, med njimi Hugo, 1990, Lewis, 1988, Stalker, 2005 omenjajo Belenky et al. (1986), ki trdi, da so ženske edinstvene, a jih v raziskovanih študijah ni. Pozornost bi veljalo posvetiti ženskam. V drugih raziskavah najdemo trditve, da so ženske in moški kompleksni kategoriji in različni kategoriji. Dihotomi način deluje različno v različnih kontekstih. V patriarhalnih kontekstih obravnavajo vrednote, zmožnosti in delovanje moških ter vrednote zmožnosti in delovanje žensk. Slednje so pomanjkljive v primerjavi z moškimi. Posledično potrebujemo zgodbe, izkušnje in znanje vseh žensk, da bi lahko dosegli njihovo pravo opolnomočenje.

Učna enota 2. Zakaj potrebujemo izobraževanje starejših z vidika njihovega socialno-kulturnega spola

 

Krepitev ženske identitete, boljšanje razumevanja žensk glede samih sebe, spodbujanje procesov odločanja glede samih sebe pri ženskah, lajšanje stereotipov glede starejših žensk in diskriminacija starejših žensk ter rušenje predsodkov je možna pot v izobraževanju starejših, ki vodi k večji enakost spolov

 

Katera koli vrsta ali oblika izobraževanja starejših ima svojo temo, seveda, hkrati pa je katera koli vrsta in oblika izobraževanja v poznejših letih tudi izobraževanje za opolnomočene, kajti skupine starejših in predvsem skupine starejših žensk družba potiska na svoj rob. Zato izobraževalci/mentorji obravnavajo vprašanje, kako bolje razumeti izobraževanje starejših z vidika njihovega socialno-kulturnega spola znotraj evropske družbe in kašno bi takšno izobraževanje lahko bilo. Izobraževalci odraslih potrebujejo znanje o vprašanjih, ki so značilna za starost, pa tudi o vprašanjih, ki so značilna za socialno-kulturni spol. Izobraževalci odraslih morajo najprej dobiti teoretičen vpogled v ta vprašanja in izluščiti situacije, v katerih enakost spolov obstoja, ali pa tudi ne. Te situacije so v središču izobraževalnega programa za starejše ženske. Gre za njihovo pravico, da razumejo svojo identiteto. Gre za pravico, da jih ne opisujemo kot nekoga, ki ima več ali manj kot moški – kar se dogaja v patriarhalnih družbah, kjer može opisujejo kot tiste, ki so zmožnejši, ki imajo boljše vrline, kot ženske. V teh družbah ženske obstajajo kot dobre žene in matere. Kot osebe, ki skrbijo za ugodje drugih, vendar ne obstajajo same zase. Tako kot drugi člani družbeno marginaliziranih skupin ženske redko vedo, kaj bi lahko postale in se ne doživljajo kot nosilke pravic. Njihove vrednote so blizu temeljnim evropskim vrednotam.

 

Socialne vloge (koncept, ki določa družbeno identiteto) sprejemamo, opuščamo ali jih izgubljamo skozi celo življenje. Starejše ženske in moški izgubijo veliko vlog, lahko pa sprejmejo nekatere nove. Če imajo ženske veliko število socialnih vlog, to pomeni, da imajo več možnosti za osebnostno rast.

Učna enota 3. Programiranje izobraževanja za starejše ženske

 

Izobraževalci/mentorji starejših študentov se ne morejo osredotočiti zgolj na predmete in teme, na svoje disciplinarno znanje ali metode, ki jih bodo uporabljali, pač pa se morajo zavedati, da je izobraževanje starejših tudi opolnomočenje starejših moških in žensk. Starejše študentke naj bi spremenile svoj odnos do sebe in do svoje vloge starejše ženske nasploh, pri tem pa razvile relevantna mnenja. Lahko rečemo, da je izobraževanje starejših transformativno za obe strani, izobraževalce in udeležence izobraževanja. Izobraževanje naj bi tudi povečalo zavedanje splošne javnosti o tem, kdo starejše ženske so, kakšne so njihove vrednosti in pravice, o njihovi identiteti, njihovih izkušnjah v povezavi z njihovim socialno-kulturnim spolom, kar starejše ženske prinesejo v izobraževalni proces. Da bi bilo izobraževanje starejših družbeno transformativno, ga pospremimo s kampanjo za prepričevanje javnosti. 

 

Iz različnih razlogov starejše ženske niso homogena skupina. V skupini obstajajo velike razlike, kakor tudi med skupinami starejših žensk. Starejše ženske so lahko starejše ženske, starejše ženske pred upokojitvijo, starejše ženske po upokojitvi in po zaključku profesionalnega obdobja itd. Tako je z individualnega in družbenega vidika pomembno, da izvajajmo izobraževalne dejavnosti za vse skupine starejših. 

 

Izobraževalnih programov za starejše ni moč prilagoditi zaznanim potrebam starejših učencev. Programe moramo prilagoditi njim, najbolje je, da jih gradimo od začetka. Ali drugače povedano, ko naredimo osnutek programa, ko postavimo cilje, izberemo metode itd., se moramo zavedati, da vsebin ne moremo določiti vnaprej, kajti vsebine so odvisne od potreb, zanimanj, želja, aspiracij članov učne skupine. Odvisne so od časa in prostora in odvisne so od kulture okolja. Vendarle pa moramo ustvariti skrito ali manj skrito agendo, takšno, ki vsebuje vsebine, ki lahko opolnomočijo starejše študentke in uveljavijo njihove vrednote, kakor tudi socialno-kulturni kapital, ki ga starejše ženske prinašajo v izobraževanje. V osvetlitev povedanega navajamo primer skupine starejših študentov angleškega jezika. V skupini smo obravnavali staro starševstvo na temelju dejstev iz raziskovalnih študij. Stari starši, babice, so odkrili, da morajo skrbeti na prvem mestu za svoje zdravje, da ne bi doživeli izgorelosti starih staršev. Zgodovino Rose Luxembourg smo obravnavali v primerjavi z Danico in Angelo Vode, slovenskimi feministkami. Obravnavali smo družino in njeno stanje po tem, ko so se naši starejši študenti upokojili. Obravnavali smo predsodke do starejših žensk itd. V Zagrebu smo obiskali center za ženske študije. Obravnavali smo tudi gibanje Me too. Ogledali smo si predstavo Starci, v kateri nastopajo resnični starejši ljudje, sledila je diskusija. Žaljive izjave nekaterih politikov na račun žensk smo obravnavali in pri tem križali svoja mnenja. Napisali smo kolektivno odprto pismo uredniku revije. Stereotipe o starejših ženskah smo prepoznali, o njih razpravljali. 

 

Kako začrtati izobraževalni program za starejše odrasle

 

Načrtovanje izvedbe in programiranje izvedbe vsebin izobraževalnega programa sta procesa, potrebna za to, da dosežemo usklajenost med različnimi elementi programa. (1) V preteklosti so o programiranju razmišljali kot o predvidevanju korakov za doseganje ciljev. Glavna strategij programiranja vsebin je bila usmerjena k ciljem. (2) Razvilo se je razmišljanje o tem, kako prilagoditi cilje v soglasju in dialogu z udeleženci izobraževanja. Dokler so bili pomembni le cilji, je bila struktura izobraževalnega programa jasna. (3) Kasneje so uvedli prilagajanje ciljev in vzpostavljanje ravnotežja med pogosto nasprotujočimi si potrebami. (4) V preteklosti so bili razvijalci programov osredotočeni na strukturirane vsebine in metode. (5) Danes se je njihova pozornost premaknila k prepoznavanju potreb. (6) Izobraževalni program za starejše odrasle in starejše ženske dojemamo kot dinamične proces, ki se ukvarja z znanjem, veščinami, seveda, pa tudi z vrednotami, odnosom do učenja, z vplivom družbenih in kulturnih okoliščin. 

 

Programiranje vsebin in načrtovanje izvedbe programa ni linearen proces, ki bi sledil samo eni metodologiji in bi zahteval postopno gradnjo načrta korak za korakom. Ravno nasprotno. Programiranje vsebin in načrtovanje izvedbe izobraževalnega programa za starejše odrasle je precej ustvarjalen in inovativen proces, kjer je navzoče učenje s preskušanjem in delanjem napak). Uporabljajo se različne metode, modeli in načini.

Drakulič, S. (2018). Nevidljiva žena i druge priče. Zagreb: Fraktura.

 

Gros, F. (2014). A Philosophy of Walking

 

Hugo, J. M. (1990). Adult education history and the issue of gender: Toward a different history of adult education in America. Adult Education Quarterly 41, 1–16.

 

Johnson-Bailey, J., Cervero, R. (1996). An analysis of the educational narratives of reentry Black women. Adult Education Quarterly 46(3), 142–157.

 

Kant, I. (2011). Fundamental Principals of the Metaphysics of Morals. Digireads.com Publishing.

 

Lewis, L., ed. (1988). Special Issue: Addressing the Needs of Returning Women. New Directions for Adult and Continuing Education. No. 39. San Francisco, CA: Jossey-Bass.


Rubenson, K., ed. (2011). Adult Learning and Education. Oxford: Elsevier.

Aktivnost

Lorem Ipsum

Lorem ipsum

Lorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolor