MODUL 3

KRATEK PRIROČNIK O SOCIALNO-KULTURNEM SPOLU 

Kaj je socialno- kulturni spol in zakaj bi ga morali starejši preučevati? Na katera področja življenja vpliva in kako? Kako vpliva na jezik, kaj razkriva, kaj narekuje?

Uvod 

Socialno-kulturni spol je kulturni konstrukt pojmovanj moškosti in ženskosti, ki včasih prav malo ustreza temu, kar moški in ženske v resnici zmoremo. Drugače povedano, socialno-kulturni spol pokaže, kako smo bili socializirani glede na svoj biološki spol. Ko ženske ostarijo, pogosto pristanejo na stigmo, ki jim je naložena. Spremenijo se v “nevidna bitja”. Vendar, “nevidne ženske, posezite po knjigi, knjiga je orožje”, bi dejal Bertolt Brecht. Tako je znanje o ženskah, njihovem družbenem položaju, o tem, kako se oblikuje njihova socialna identiteta, orožje. “Vzemite ga v roke” pravimo ženskam (in izobraževalcem odraslih) v tem modulu. Zmeraj imejmo pred očmi, da socialno-kulturni spol vpliva na vsa področja našega življenja in da jezik, ki ga uporabljamo, ne sme odslikavati zgolj enega spola, marveč mora biti spolno nevtralen, če in kadar je le mogoče.

 

Modul na kratko 

Modul se sestoji iz treh učnih enot, katerim sledi Preveri svoje razumevanje in Viri. 

Učna enota 1. Referenčni okvir socialno-kulturnega spola 

Učna enota 2. Področja življenja, na katera vpliva socialno-kulturni spol 

Učna enota3. Socialno-kulturni spol in jezik 

Preveri svoje razumevanje 

Viri

Učna enota 1. Referenčni okvir socialno-kulturnega spola

 

Ste kdaj opazovali pare, kako se obnašajo medtem, ko jih intervjuvajo? Novinar najprej nagovori moškega, nato se obrne k ženski. Moški govorijo, ženske največkrat čakajo in nato potrdijo besede moškega, njegove misli in nato dodajo še nekaj svojih. To ustreza družbenim pričakovanjem v povezavi s socialno-kulturnim spolom. Koncept socialno-kulturnega spola ne ustreza konceptu biološkega spola. “ Ženska se ne rodi ženska, ženska postane”, trdi Simone de Beauvoir, kar kaže na razliko med biološkimi in socialnimi značilnostmi, ki jih pripisujemo enemu ali drugemu socialno-kulturnemu spolu. Konstruiranje socialno-kulturnega spola se prične zgodaj od trenutka, ko se otrok rodi dalje. “ Kako ljubka deklica”, “Kakšen korenjak”, “Fantje ne jokajo”, ”Deklice se ne igrajo s kamioni”, “Deklice imajo rade rožnato barvo, dečki modro”, “Deklice govorijo nežno in tiho, fantje so lahko grobi”, “To ni poklic za ženske” itd. Bežne pripombe te vrste utrjujejo socialno-kulturni spol. 

 

Socialno-kulturni spol se konstruira toda, kar smo konstruirali, zgradili, lahko tudi razgradimo z izobraževanjem, političnimi in ideološkimi spremembami itd. Konstruiranemu socialno-kulturnemu spolu pripisujemo značilnosti, socialne vloge, stereotipe o moških in ženskah, ki se med seboj razlikujejo glede na dano zgodovinsko obdobje in kulturni kontekst. 

 

Socialno-kulturni spol je kulturni konstrukt pojmovanj o moškosti in ženskosti, ki bolj malo ustreza temu, kar moški in ženske v resnici zmoremo. Socialno-kulturni spol se vklaplja v širši kulturni kontekst. V ta kontekst pa so vključeni še drugi dejavniki pomembni za analizo, kot so rasa, etnično poreklo, starost, stopnja revščine. Z drugimi besedami, socialno-kulturni spol priča o tem, kako smo bili socializirani, glede na naš biološki spol. Je kamenček v mozaiku socialno-kulturnih pričakovanj in izkušenj. 

 

V sleherni družbi ženskam in moškim pripisujemo različne naloge, socialne vloge in položaje, tako, da so med njimi razlike in so neenaki glede odgovornosti, ki jim jih pripisujemo z vidika dejavnosti, ki jih vršijo. Z vidika dostopnosti do družbenih virov in z vidika uporabe teh virov, kakor tudi priložnosti za odločanje. 

 

Kljub napredku po letu 1995, ko je bila v Pekingu svetovna konferenca o diskriminaciji žensk (the Beijing Fourth World Conference on Women discriminatory) se patriarhalne družbene norme niso ublažile, neenakosti v družbeni moči moških in žensk so še zmeraj tu. Eno ključnih vprašanj ženskih pravic je ekonomska neodvisnost žensk. Tudi zato je potrebno okrepiti zavest o socialno-kulturnem spolu, da se spremenijo prepričanja, odnos, socialne norme, ki omejujejo pravičnost do in enakost socialno-kulturnih spolov. Še posebej starejše ženske bi morale preučevati vprašanja socialno-kulturnega spola, izboljšati svoje kritično mišljenje, da bi se lahko borile proti diskriminaciji in se samo uresničile. 

 

Raziskave kažejo, da je pomembno zavedati se, da so moški in ženske različni, drugačni v odnosu do učenja. Učijo se različno, še posebej v formalnih, informalnih in neformalnih učnih kontekstih, ki prinašajo stereotipna sporočila o socialno-kulturnih spolih. Stereotipi so lahko tudi močan predsodek, po katerem se v s svojem razvoju ravna posameznik. Izkušnje s socialno-kulturnim spolom vplivajo na to, kako pridobivamo znanje, vplivajo na pričakovanja, ki jih imamo do sebe, na izbor učnih tem in na študentovo ali študentkino zaupanje vase. Socialno-kulturno spolno obarvani pogledi vodijo v razgrajevanje socialnih norm. Ti pogledi bi morali postati del izobraževanja starejših odraslih. Razumevanje socialno-kulturnega spola vodi v dekonstrukcijo naučenih norm.

Učna enota 2. Področja življenja, na katera vpliva socialno-kulturni spol

 

Socializacija z vidika socialno-kulturnega spola je pod vplivom štirih glavnih dejavnikov socializacije: družina, šola, vrstniška skupina in javna občila. Vsi dejavniki krepijo vlogo socialno-kulturnega spola, tako, da ustvarjajo in vzdržujejo normativna pričakovanja o tem, kako naj bi se predstavniki socialno-kulturnih spolov obnašali. Sekundarni dejavniki, ki vplivajo na ta pričakovanja, denimo religija ali delovno mesto, prav tako utrjujejo obnašanje. Izpostavljenost različnim dejavnikom skozi čas ustvari pri moških in ženskah varljiv občutek, da je njihovo obnašanje naravno, normalno in tako ne vedo, da gre za družbeno konstruirano vlogo. 

 

Gable& Gable trdita, da je družina primarni vir identitet socialno-kulturnega spola, ki svojim članom omogoča najzgodnejše socializacijske izkušnje. Različne vrste družin imajo različne vrednote, načine komuniciranja in vplivajo na razvoj vlog moških in žensk. Nadalje avtorja trdita, da se družine nenehno spreminjajo in tako odslikavajo dinamično 21. stoletje. Večina fantov in deklet se zgodaj nauči, katere dejavnosti so najbolj cenjene pri fantkih ali deklicah. Podobno je tudi glede dejavnosti, ki za ene ali druge niso primerne.

 

Prijateljstvo med moškimi je morebiti manj intimno kot prijateljstvo med ženskami. Nekateri trdijo, da je prijateljstvo med moškimi manj globoko in bolj površno. Morda pa bi to bolje razložili, če povemo, da je vrsta bližine pri enih ali drugih preprosto drugačna. Za ženske je bližina intimen odnos, za moške je predvsem zvestoba. Vsak od navedenih dejavnikov krepi vloge socialno-kulturnih spolov tako, da ustvarja in vzdržuje normativna pričakovanja glede njihovega obnašanja. 

 

Socialno-kulturni spol oblikuje nekatere razlike v osebnostnih lastnostih moških in žensk. Za ženske pravijo, da so v odnosu s prijatelji in sodelavci prijetnejše od moških. Moški so precej manj nevrotični kot ženske v odnosu do staršev. Razlike med socialno-kulturnima spoloma nastajajo morebiti zaradi različnih socialnih vlog, bolj zaradi njih kot zaradi prirojenih značilnosti. Vendarle manj razlik med socialno-kulturnima spoloma na delovnem mestu lahko pripišemo tudi temu, da delovna okolja enako omejujejo obnašanje tako moških kot žensk. Tako so morebitne razlike med socialno-kulturnima spoloma na splošno manjše. 

 

Socialne in kulturne norme določajo obnašanje in prepričanja znotraj specifične kulturne ali socialne skupine. Starejše ženske, denimo, pogosteje postanejo prostovoljke, medtem ko se moški ukvarjajo s fizičnimi dejavnostmi v skupnosti. Starejše ženske se pogosteje vključijo v izobraževanje kot moški. Družbene in kulturne norme zelo vplivajo na obnašanje posameznikov v najrazličnih kontekstih. 

 

Zdravje, bolezen in nasilje imajo drugačno podobo pri moških in ženskah. Norme določajo, katero obnašanje je sprejemljivo ali nesprejemljivo v stikih med ljudmi. Nasilje socialno-kulturnega spola prizadeva predvsem ženske in dekleta. Zlorabe so lahko fizične, psihološke ali verbalne narave. Spletno nasilje nad ženskami, ki vključuje proti ženskam uperjen sovražni govor, se hitro razvije iz spolno obarvanega nasilja. 

 

Razlika v plačilu dela je posledica različnih neenakosti, ki jih doživljajo ženske, ko nastopijo službo, ko si prizadevajo za napredovanje ali nagrade na delovnem mestu. 

 

Razliko v plačilu za delo razlagamo s feminiziranostjo v sektorjih, kjer so dohodki nasploh slabši denimo v skrbstvenih poklicih ali izobraževanju. To velja za 30 % žensk. Po drugi strani pa je delež moških (nad 80 %) visok v bolje plačanih sektorjih, denimo v znanosti, tehnologiji, inženiringu in matematiki. 

 

Ženske preživijo manj časa ob plačanem delu kot moški, zato pa več časa tam, kjer dohodka ni.

 

Stekleni zvon: Položaj v hierarhiji ima vpliv na višino dohodka. Manj kot 10 % je žensk na vodilnih mestih v podjetjih. Poklic, kjer je največ razlik v urnem plačilu v Evropski Uniji, je poklic menedžerjev. Tu ženske prejmejo 23 % nižje plačilo kot moški. 

 

V nekaterih primerih ženske zaslužijo manj kot moški za opravljanje dela enake vrednosti. 

 

To, da so ženske manj uspešne v poklicu, včasih pripisujemo temu, da gredo na porodniški dopust pogosteje kot moški. Za ženske tudi velja, da namerno izbirajo zaposlitve, kjer delajo manj ur in so slabše plačane, da bi lahko ostale ob otrocih in imele prožnejši delovni čas. 

 

Razliko v plačah žensk in moških pripisujejo tudi temu, da so njihova delovna mesta različna glede na zahteve kot so stopnja izobrazbe, delovne ure itd. 

 

Pandemija je še poglobila obstoječe neenakosti na domala vseh področjih življenja.

Učna enota 3. Socialno-kulturni spol in jezik 

 

Jezikovna struktura maternega jezika nam oblikuje pogled na svet in razmišljanje. Tako v večini jezikov obstajajo moški in ženski samostalniki. Ti samostalniki kažejo, kako gledamo na svet. Starost je v skoraj vseh jezikih ženskega spola, uspeh je moškega spola. 

 

Raziskave so pokazale, da spolno nevtralen jezik lahko zmanjka razkorak med plačilom, ki ga na trgu dela prejmejo ženske in moški. 

 

Ženske se zaradi jezika lahko počutijo izključene, prezrte. Velja pa si zapomniti, da jezik izbiramo, zato se lahko na vseh področjih in na različne načine borimo proti sekstičnemu jezu. Z nastopi v javnosti v javnih občilih ipd. 

 

Inkluziven jezik, takšen, ki vključuje moške in ženske, nikogar ne prizadene. Američani pravijo brucom in bruckam freshman. Namesto tega izraza lahko uporabijo izraz študenti in študentke prvega letnika. Vsekakor pa mi vsi potrebujemo svet, ki obravnava ženske resno tudi z jezikovnega vidika. 

 

Razlike v komuniciranju enega ali drugega socialno-kulturnega spola se začnejo v rosnem otroštvu. Dekletom povedo, da morajo biti tihe, vljudne, da naj se igrajo tiho, kot prave dame. Vsekakor pa je za fante v redu, če uporabljajo grob jezik in se igrajo glasno. Dekletom je dovoljeno, da izražajo čustva, fantom pa v večini kultur to ni dovoljeno. 

Nekateri avtorji poudarjajo, da izobraževanje in socialno pogojevanje obnašanja lahko vplivata na odnos med spoloma, na način govora, vplivata na govor ali pisanje, ki sta bolj ali manj zadržana in konformistična (npr. ženske naj bi se izražale bolj politično korektno kot moški). 

 

Jezik igra odločilno vlogo, kajti pomembno je, kako svet razlagamo, kako razmišljamo in se obnašamo. Besede, ki jih izberemo, pogosto izražajo nezavedne predpostavke o vrednotah, vlogah socialno-kulturnega spola in zmožnostih žensk in moških. 

 

Na splošno je sprejeto dejstvo, da socialno-kulturni spol in jezik lahko izražata seksizem. Širok nabor praks je pokazal seksizem.

 

Raziskave kažejo, da se ženske in moški različno socializirajo in tako je njihov slog govora in uporabe različnih besed različen.

 

Študije preučujejo, kako moški in ženske izražajo avtoriteto na delovnem mestu. Ženske si pomagajo z jezikom, da zmanjšajo statusne razlike med seboj in podrejenimi ali denimo pacienti. Moški pa uporabljajo strategije, ki utrjujejo statusne razlike.

 

Ugotovljeno je bilo, da je govor za moške način izmenjave informacij in reševanje težav. Moški se ne lotevajo osebnih tem, razpravljajo o dogodkih, športu, novicah in dejstvih. Pripovedujejo več zgodb kot ženske, pogosteje zbijajo šale. Moški so konkretni, ne okolišijo, uporabljajo kletvice, takoj se lotijo dela in med delom gradijo odnose. Moški v sebi predelujejo informacije za odločanje.

 

Na splošno pa ženske skušajo ne biti agresivne, moteče, ne uporabljati agresivnega jezika, ne glede na njihov položaj.

uropean Commission. (2021). Report on gender equality in the EU FREE THRIVE LEAD

 

Grovera, S., Furnhamb, A. (2021). Personality at home vs. work: Does framing for work increase predictive validity of the Dark Triad on work outcomes? Personality and Individual Differences, Volume 169

 

Holmes, J. et al. (2016). The Handbook of Language, Gender, and Sexuality - EBSCO Publishing: eBook Collection (EBSCOhost) 

 

Lígia, A. (2003). Análise Social, vol. XXXVIII (168), 687-714

 

Merchant, K. (2012). How Men And Women Differ: Gender Differences in Communication Styles, Influence Tactics, and Leadership Styles" CMC Senior Theses. Paper 513.

 

Mohindra, V., Azha, S. (2012). Gender Communication: A Comparative Analysis of Communicational Approaches of Men and Women at Workplaces IOSR Journal of Humanities and Social Science (JHSS) ISSN: 2279-0837, ISBN: 2279-0845. Volume 2, Issue 1 (Sep-Oct. 2012), PP 18-27 www.iosrjournals.org

 

Naples, N., Gurr, B. (2016). The Wiley Blackwell Encyclopedia of Gender and Sexuality Studies, First Edition

 

Ostrouch-Kamińska, J., Vieira, C. (2016). Gender Sensitive Adult Education: Critical Perspective, Revista Portuguesa de Pedagogia, 50

 

Standish, K. (2021). A coming wave: suicide and gender after COVID-19, Journal of Gender Studies, 30:1, 114-118, DOI: 10.1080/09589236.2020.1796608

 

Sunderland, J. (2006). Language and Gender: An advanced resource book, Taylor & Francis e-Library.

 

Tannen, D. (1994). Introduction," Gender and Discourse, pp. 3-17. Oxford University Press

 

Tannen, D. et al. (2015). The Handbook of Discourse Analysis, Second Edition. John Wiley & Sons

 

http://gsdrc.org/docs/open/hdq817.pdf

 

https://courses.lumenlearning.com/cochise-sociology-os/chapter/gender-differences-in-social-interaction/

 

https://courses.lumenlearning.com/wm-introductiontosociology/chapter/gender-and-socialization/

 

https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/gender-equality/equal-pay/gender-pay-gap-situation-eu_en

 

https://eige.europa.eu/gender-mainstreaming/structures/portugal/cieg-centro-interdisciplinar-em-estudos-de-genero-interdisciplinary-centre-gender-studies

 

https://eige.europa.eu/sites/default/files/20193925_mh0119609enn_pdf.pdf

 

https://epale.ec.europa.eu/en/blog/how-can-adult-learning-help-address-gender-inequality

 

https://impactum-journals.uc.pt/rppedagogia/article/view/1647-8614_50-1_2

 

https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1350507618800718


https://www.wiley.com/en-ad/The+Gender+Communication+Handbook%3A+Conquering+Conversational+Collisions+between+Men+and+Women-p-9781118238677een+Men+and+Women-p-9781118238677

Aktivnost