MODUL 5

ŽENSKE, NE SRAMUJTE SE SVOJEGA TELESA!

Konstrukti, reprezentacije in percepcije (starejšega) ženskega telesa

Uvod

Ta modul daje pregled nad socialnimi vlogami žensk in obravnava konstruiranje identitete socialno-kulturnega spola. Modul govori tudi o tem, kako socialne vloge vplivajo na reprezentacije o starejših ženskah v javnih občilih in morebiti tudi na njihovo zaznavanje samih sebe. Kulturni konstrukti starosti in socialno-kulturnega spola lahko vplivajo na to, kako lahko nekdo zaznava svoje telo. Sredstva javnega obveščanja so nekakšen kulturni pripomoček. Ta pripomoček je pomemben za posredovanje in utrjevanje podob starosti in kot takšen lahko vpliva na zaznavanje starejšega telesa. V tem modulu obravnavamo tudi številne načine, s katerimi so v sredstvih javnega obveščanja starejše ženske potisnjene na rob. Predmet tega modula je tudi, kako se ženske podrejajo ti. vizualnemu starizmu.

 

Modul na kratko 

Modul sestoji iz treh učnih enot, ki mu sledita Preveri svoje razumevanje in Viri.

Učna enota 1. Družbeno in kulturno konstruiranje (ženskega) socialno-kulturnega spola

Učna enota 2. Podoba telesa in zaznavanje samega sebe

Učna enota 3. Reprezentacije (starejšega) ženskega telesa v sredstvih javnega obveščanja: Vizualni starizem in dvojna marginalizacija starejših žensk

 

Preveri svoje razumevanje. So naslednje trditve prave ali napačne? 

Viri

Učna enota 1. Družbeno in kulturno konstruiranje (ženskega) socialno-kulturnega spola

 

V prejšnjih poglavjih je že tekla beseda o socialno-kulturnem spolu. Zvedeli smo, da je socialno-kulturni spol povezan s socialnimi vlogami, te pa temeljijo na biološkem spolu posameznika ali posameznice v dani družbi. V večini družb obstoja jasna meja med moškimi in ženskami. Posamezniki, ki se ne identificirajo z enim ali drugim spolom ali ne sodijo v eno ali drugo kategorijo, so označeni kot ‘ne binarni’ oz. kot gender-queer’.

 

Vloge socialno-kulturnega spola vežejo nase nekatera družbena pričakovanja glede tega, kar je primerno, kar je primerno obnašanje za moškega ali žensko. Evropski inštitut za enakost spolov poudarja, da so vloge socialno-kulturnega spola pravzaprav »družbene norme obnašanja«, ki jih v posamezni kulturi sprejemamo kot družbeno primerne za posameznike določenega spola”. (Gender Roles, 2021) V ilustracijo povejmo, da vloge socialno-kulturnega spola vplivajo na obnašanje, na izbor poklica in na skrb za otroke.

 

Identiteta socialno-kulturnega spola po drugi strani opisuje, s čim se nekdo istoveti na področju socialno-kulturnega spola. ‘Ženskost’ je pravzaprav kulturni opis ženske in kaj biti ženska pomeni. Ta opis je lahko zelo različen od osebe do osebe, ki različno konceptualizirajo svoj spol in imajo drugačno sliko svojega spola. Vendarle pa vloge socialno-kulturnega spola vplivajo tudi na osebo na podzavestni ravni, tako da ni nujno, da se nekdo zaveda teh vlog. Podobe žensk v sredstvih javnega obveščanja, bodisi izmišljene ali resnične, niso pod vplivom teh kulturnih konceptov, lahko pa vplivajo na njih in to precej. Zato je vizualna podoba pomembna: Vizualne predstave o različnosti žensk so pomemben korak na poti k enakosti socialno-kulturnih spolov.

Učna enota 2. Podoba telesa in zaznavanje samega sebe 

 

Vloge socialno-kulturnega spola so povezane z reprezentacijami in percepcijo telesa. Družbene norme narekujejo obnašanje, narekujejo pa tudi, kako naj bo videti ‘sprejemljivo’ telo. Na splošno je v zahodnih družbah mladost bolj cenjena od starosti, pa naj gre za moške ali ženske. Kljub temu pa obstoja dvojni vatel za staranje: Ugotovljeno je bilo, da v vseh starostnih skupinah moške in ženske obravnavajo kot manj privlačne, ko se starajo. Pa vendarle ne do enake mere. Ženske obravnavajo tudi kot manj ženstvene, ko se pričnejo starati, medtem ko moškosti starejših moških staranje ne načenja. (Deuisch et al.) Prav tako ženske dojemajo kot starejše prej kot moške. Kljub povedanemu pa morda starejše ženske javno mnenje vidi bolj milo, kot starejše moške, če gre za tradicionalne vloge njihovega socialno-kulturnega spola, če so ženske v skrbstveni vlogi ali če delujejo v družbenih kontekstih, ki zahtevajo čustveno toplino. (Kornadt et al., 2013, p. np.)

 

Kulturni konstrukti starosti in socialno-kulturnega spola lahko vplivajo na podobo posameznikovega telesa. Lahko vplivajo na način, kako gledamo na svoje lastno telo in kako ga zaznavamo. Ker je staranje v mnogih pogledih negativen proces (npr. ženske zgubljajo privlačnost zaradi staranja, ampak bi morale biti privlačne). Podoba telesa se lahko spreminja v negativno podobo, če gre za starejše ženske. Skrajna oblika tega je gerantofobija, močan strah pred staranjem. Vendar tudi če nekdo ne izkusi gerontofobije, velja povedat, da so mnogi ljudje podrejeni starizmu. Starizem ima lahko različne oblike in se odvija na različnih ravneh. V zvezi s telesom starizem človeka sili, da se prilagodi (nemogočim) lepotnim standardom, celo takrat, ko je že star. Javno mnenje človeka tudi sili, da živi stereotipno v skladu s stereotipi o starih ljudeh. (Rocha & Terra, 2014, pp. 258–259)


Tako moški kot ženske se morajo spoprijeti s težavami staranja in spreminjanja telesa. Ženske so prav posebej prizadete v tem pogledu. Negativna podoba telesa lahko negativno vpliva na duševno in fizično zdravje, kakor tudi na počutje. Če bi dosegli različne vizualne reprezentacije ženskega telesa v različnih starostih, bi to pomagalo.

Učna enota 3. Reprezentacije (starejšega) ženskega telesa v sredstvih javnega obveščanja:. Vizualni starizem in dvojna marginalizacija starejših žensk

 

V medijih pogosteje srečujemo podobe moških kot žensk. V filmih imajo moški večje in pomembnejše vloge, več časa govorijo, manjkrat je govor o njihovi fizični podobi. Tudi po tistem, ko se je sprožilo gibanje Me Too, je nastalo začuda malo filmov, ki so prestali test Bechdel. S tem testom merijo, ali sta v filmu vsaj dve ženski, ki nista anonimni in se med seboj pogovarjata o čem drugem kot o moških.

 

Ko obravnavamo reprezentacije o starejših ženskah, so stvari celo težje. Ugotavljamo, da obstoja v zasedbi razkorak med tistimi, ki so mlajši in tistimi, ki so starejši. Moške igralce zasedejo v vlogah pozno v njihova 40-a in 50-a leta, dobijo privlačne glavne vloge, medtem ko ženske, ki so starejše od 40 let, težko srečamo v glavnih vlogah ali jih sploh ne srečamo na zaslonu. (Butter, 2015) Telesa mladih žensk so predstavljena kot atraktivna telesa, medtem ko telesa starejših žensk postanejo nevidna. Posledica tega je sklep, da starejši ljudje in še posebej starejše ženske niso vredni ali niso dovolj zanimivi, da bi se lahko prikazali na filmskem platnu. Maria Edström, švedska raziskovalka sredstev javnega obveščanja, to imenuje simbolično izničenje starejših žensk.

 

Na splošno so podobe žensk v medijih negativne. Starejše predstavljajo kot breme družbi, zdravje jim peša, zmožnosti se jim manjšajo. Edström trdi, da v TV reklamah srečujemo “pozitivne podobe zlate babice in dedke,’ ‘avanturističnih starcev’ ali ‘zaposlenih tretje obdobnikov”. Gre za podobe ti. “uspešnega staranja’. Ustvarjanje pozitivnih podob je lahko problematično, tudi zato, ker te podobe še bolj pritiskajo na starejše, da se podredijo pričakovanjem družbe.

 

Tako moški kot ženske so vse od malih nog pod pritiskom kulture, da se prilagodijo vlogam socialno-kulturnega spola, vendar, ko se starajo, pa te socialne vloge moških in žensk postajajo še večje breme, pri čemer pa starejše ženske v sredstvih javnega obveščanja postajajo nevidne. Starejše ženske so v medijih marginalizirane, zato ker so ženske in zato, ker so starejše. Ženske, ki pripadajo še drugim marginaliziranim skupinam (PoC, invalidom, verskim manjšinam itd.), so še manj vidne. Reprezentacije v medijih, pa ne le v filmih, lahko tudi na TV zaslonu, v reklamah, književnosti in umetnosti, močno vplivajo na to, kako se zaznava nekoga in kako nekdo zaznava samega sebe.

 

Če pa so starejše ženske vendarle navzoče v medijih, je njihova podoba stereotipna, pojavljajo se kot posesivne matere, dobre gospodinje ali stare nimfomanke, ki poskušajo biti večno mlade. Ti stereotipi krepijo vtis, da so starejše ženske manj vredne za družbo, ker so manj produktivne ali zato, ker omajajo stabilnost (mladih in/ali moških) sistema. Čeprav je na ekranu precej starejših žensk, ki so prikazane kot neodvisne, uspešne, spolno dejavne, pa ti prikazi pravzaprav redko gredo dlje od stereotipov. Ženske ohranjajo svojo vlogo v zasebni sferi kot matrone, podrejene moškemu pogledu in spolno privlačne kljub starosti. V profesionalnem okolju pa jih vidijo kot ogrožajoče, saj ogrožajo red, kateremu vladajo moški. (Chrisler 2007, 170–71)

 

Zakaj je to pomembno? To, da starejše ženske postanejo nevidne, nezaželene, nevredne ljubezni na zaslonu, vpliva na to, kako zaznavamo starejše ženske sredi življenja. Pomembno je, da reprezentacije starejših ženske kritično preverimo, pomembno je tudi, da si prizadevamo za različne podobe starosti, za različne socialne vloge in oblike ženskosti. Če želite izboljšati podobo svojega telesa ali samo zaznavanje svojega telesa, se lahko zavestno potrudite, da se ognete steoretipu. Poskušajte poiskati bolj realistične podobe starejših in postavite pod vprašanje medijske prikaze starejših žensk. Morate se zavedati, da način, kako so vam prikazane starejše ženske, ni ‘normalen’: Staranje je izjemno individualen proces, tako kot so naša telesa in naša osebnost individualni.

Butter, S. (2015, Nov. 12). Mind the movie age gap: Hollywood has a habit of casting leading older men with 20-something women“. Evening Standard. 

https://www.standard.co.uk/lifestyle/london-life/mind-the-movie-age-gap-hollywood-has-a-habit-of-casting-leading-older-men-with-20something-women-a3111701.html

 

Chrisler, J. C. (2007). Body Image Issues of Women Over 50. In V. Muhlbauer & J. C. Chrisler (Eds.), Women Over 50: Psychological Perspectives (pp. 6–25). Springer US. https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-0-387-46341-4_2

 

Deuisch, F. M., et al. (1986). Is There a Double Standard of Aging? 1. Journal of Applied Social Psychology, 16(9), 771–785. https://doi.org/10.1111/j.1559-1816.1986.tb01167.x 

 

Edström, M. (2018). Visibility Patterns of Gendered Ageism in the Media Buzz: A Study of the Representation of Gender and Age over Three Decades. Feminist Media Studies, 18(1), 77–93. https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14680777.2018.1409989

 

European Institute for Gender Equality. (2013). Review of the Implementation of the Beijing Platform for Action in the EU Member States: Women and the Media: Advancing Gender Equality in Decision Making in Media Organisations: Report. Publications Office. https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/b2197e33-02dc-4c92-80bc-917417dc7b31/language-en

 

Kornadt, A. E., et al. (2013). Multiple Standards of Aging: Gender-specific Age Stereotypes in Different Life Domains. European Journal of Ageing, 10(4), 335–344. https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10433-013-0281-9


Rocha, L. M., Terra, N. (2014). Body Image in Older Adults: A Review. Scientia Medica, 23(4), 255. https://revistaseletronicas.pucrs.br/ojs/index.php/scientiamedica/article/view/1980-6108.2013.4.15357

Aktivnost

Lorem Ipsum

Lorem ipsum

Lorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolor