MODUL 2

DOLGI POHOD K PRAVICAM, ENAKOSTI IN EVROPSKIM VREDNOTAM

Zgodovina žensk v evropskih državah: koraki žensk in moških v Evropi zato, da ženske postanejo nosilke pravic. Kako demokracija, svoboda in temeljne evropske vrednote nasploh vplivajo na ženske in njihovo življenje?

Uvod

Ta modul govori o položaju žensk v družbi v preteklosti in danes ter o počasnem razvoju ženskih pravic vse do tega, da so ženske postale nosilke pravic v sodobnih evropskih družbah. Ženske pravice niso dane enkrat za zmeraj. Nasprotno. Opolnomočene ženske si prizadevajo, da te pravice zaščitijo.

 

Modul na kratko 

Modul sestoji iz treh učnih enot, ki mu sledita Preveri svoje razumevanje in Viri.

Učna enota 1. Socialne vloge žensk v preteklosti in danes

Učna enota 2. Dolgi pohod k pravicam žensk, enakosti spolov v državah članica Evropske Unije 

Učna enota 3. Pravice žensk, enakost spolov in evropske vrednote

Preveri svoje razumevanje. So naslednje trditve prave ali napačne? 

Viri

Učna enota 1. Socialne vloge žensk v preteklosti in danes

 

Ker ženske predstavljajo polovico svetovnega prebivalstva, njihove navzočnosti ne moremo prezreti, kadar obravnavamo svetovno zgodovino. Od začetka človeštva dalje so ženske morale preseči številne ovire, da bi lahko svoj položaj matere spremenile in da bi jim bilo dovoljeno sodelovati v družbi skupaj z moškimi. 

 

Od prazgodovine pa do današnjih časov so od žensk pričakovali, da bodo predvsem varuhinje ognjišča in matere. Njihova glavna vloga je bila rojevanje otrok in zagotavljanje preskrbljenosti družine, skrb zanjo in za dobro delovanje gospodinjstev. 

 

Revolucija 1789 je v Evropi dala krila novi tehnologiji, ta pa je zahtevala uporabo mišic in rok v tovarnah. Ženske so pričele enakovredno sodelovati v tovarnah, četudi so za svoje delo prejemalo nižjo plačo kot moški.

 

Ob koncu 19. so se začele ženske vpisovati v univerzitetni študij in pričele delati na posameznih specifičnih področjih. Pred tem ženske, ki je bila poročena in je hkrati delala, v javnosti niso upoštevali. Skrb za moža in otroke je bila njena glavna naloga.

 

Industrijska revolucija in vojna industrija sta zahtevali več rok. Med vojno je bilo premalo moških delavcev in ženske so moške nadomestile pri delu. Tako so njihovo novo vlogo v tovarnah pričeli sprejemati, četudi so bile poročene. 

 

V 19. stoletju so se pričenjale spreminjati vrednosti, nastopilo je obdobje upora proti tradicijam, družini in religiji. V 20. stoletju priznajo, da so pravice žensk in moških enake. 

 

Danes so se vloge žensk močno spremenile. Pravzaprav ni poklica, ki ne bi bil za moške in za ženske. Tako so medicinske sestre lahko tudi medicinski bratje. Predsednik vlade ali predsednik države sta lahko predsednica vlade ali predsednica države. Vojaki so lahko tudi vojakinje, učitelj je lahko tudi učiteljica, astronavti so lahko tudi astronavtke, umetnik je lahko umetnica, igralec je lahko igralka, računalničar je lahko računalničarka, zdravnik je lahko tudi zdravnica. Pa vendar vemo, da da je na nekaterih področjih žensk manj. V nekaterih poklicih še zmeraj prevladujejo moški, denimo na znanstvenem področju, tehnološkem področju, v inženiringu, matematiki in medicini v nekaterih državah. Ne samo, da so ženske manj navzoče na nekaterih področjih dela, so tudi slabše plačane za opravljanje enakega dela in za opravljanje enake funkcije kot moški. 

 

Čeprav so se vloge žensk skozi zadnjih sto do tristo let spremenile, pa so nekateri vidiki njihovega življenja ostali nespremenjeni. Za mnoge ženske je delo zunaj doma povzročilo, da opravljajo dve službi hkrati. Eno na delovnem mestu, drugo doma. 

 

Starejše ženske se zlahka spremenijo v gospodinje in babice ter v nekoga, ki možu nudi emocionalno podporo. Lahko postanejo skrbnice drugih družinskih članov. V številnih zahodnih in vzhodnih evropskih državah biti star pomeni preziran in obravnavan kot družbeno breme drugim generacijam.

 

Pa vendar starost ne preprečuje, da bi starejše ženske bile močan temelj celotni družbi. Če smo pripravljeni prisluhniti in se učiti, bomo zlahka spoznali, da je vloga žensk lahko tudi onstran vloge varušk vnukov. Morda telesno starejše ženske niso tako močne, vendar njihovo izkustvo je kot ocean modrosti, ki je lahko vodilo mlajšim generacijam. Ženske temeljno prispevajo k prenašanju kulturnih vrednot na potomce, ženske varujejo kulturno in družbeno dediščino.

Učna enota 2. Dolgi pohod k pravicam žensk, enakosti spolov v državah članica Evropske Unije 

 

Skozi stoletja so se zenske borile za to, da bi mele enake možnosti in pravice kot moški. Imenovali so jih feministke, ali pa tudi ne, vendar v vsakem primeru so delovale, da bi oblikovale ženska družbena gibanja. 

 

Med francosko revolucijo so ženske izrazile svoje zahteve po družbeni enakosti, šle so na pohod proti Versaillu in vzklikale "Svoboda, enakost, bratstvo." 

 

V tistem času se prvič pojavijo zahteve po uveljavljanju političnih pravic žensk in to je bilo tudi prvič, da so ženske videli kot državljanke. Pomemben dosežek je bila deklaracija o pravicah žensk in državljanov, ki jo je napisala Olympe de Gouges leta 1791. Gre za enega prvih zgodovinskih dokumentov, ki brani enake pravic in enakost pred zakonom, pa tudi pravico žensk, da volijo.

 

Ženske so hotele sodelovati v državnih rečeh, oblikovati zakone, ki so jim bile poprej podrejene. Gibanja sufražetk s Floro Tristán na čelu, feministične skupine v delavskem gibanju, so bile pod vplivom besedila "O izvoru družine, zasebne lastnine in države", ki ga je napisal Friedrich Engels leta 1884. Nekatere ženske so ustanovile društvo in kmalu po tistem tudi gibanja sufražetk, tako na nacionalni kot na internacionalni ravni. Po nastanku Združenih držav je leta 1890 nastala Nacionalna zveza ženskih društev sufražetk v Veliki Britaniji in leta 1897 nemško društvo za pravice žensk v Nemčiji ter leta 1902 francoska zveza za volitve žensk v Franciji, ki je nastala leta 1909. Te organizacije so bile včlanjene v mednarodno zvezo sufražetk. Ta je nastala v Berlinu leta 1904 in je pričakovala, da jo bodo doživljali kot gibanje za človekove pravice.

 

Desetletja je trajala borba in lobiranje, da so ženske dosegle volilno pravico v različnih evropskih državah v 20. stoletju.

 

V ZDA so ženske že imele volilo pravico od leta 1869 dalje, Finska je naredila prve korake leta 1906, ko je sprejela reformo, s katero so postavili na noge parlament, kar se je zgodilo na temelju splošnih volitev. Leta 1907 Norveška in potem leta 1915 Danska in Islandija, sledijo finskemu zgledu. Prva svetovna vojna je ustvarila pogoje za uvajanje volilne pravice v številnih državah. V Rusiji leta 1917 (po revoluciji), v Latviji, Estoniji, Poljski in Združenemu kraljestvu (najnižja starost volivcev je bila omejena do leta 1928), v Nemčiji in Avstriji po padcu monarhij in ustanovitvi republik) leta 1918. Tem državam sledita še Nizozemska in Luksemburg leta 1920. Leta 1931 Španija, kot novo ustanovljena druga republika ženskam omogoči, da gredo na volišča. Leta 1929 Romunija delno omogoči volilno pravico za ženske. V Franciji so to pravico ženske dobile aprila 1944, skladno z željo generala de Gaulla. V Italiji in Sloveniji (Slovenija je bila del nekdanje jugoslovanske federacije) so ženske dobila volilno pravico leta 1945, Grčija pa je morala počakati na ustanovitev parlamentarne monarhije, da je takrat uvedla splošne volitve in zapisala pravico žensk do volitev v ustavo iz leta 1952.

 

V tem povojnem obdobju se je pričel nov feminizem s Simone De Beauvoir in Betty Frieden. V tistih časih je že bil govor o patriarhalnosti, o enakosti moških in žensk, o pravicah žensk do upravljanja s svojim telesom. Simone De Beauvoir je objavila delo Drugi spol leta 1949 in poudarila: Ženska se ne rodi kot ženska, ženska postane. Že v 70-ih letih se ji pridruži s tem razmišljanjem Kate Millet. Med spoloma ni intelektualnih in emocionalnih razlik. Ameriška psihologinja Betty Freidan govori o 'Misticizmu ženskosti', to je o stereotipu, ki so ga moški prilepili ženskam v 50-ih letih in je vodil v samodestrukcijo.

 

V tistem času se pojavi teorija Queer, ki zavrača klasificiranje ljudi v univerzalne in stalne kategorije. Spolna identiteta je proizvod kulturnega konstrukta in ni del biološkega determinizma, trdijo v tej teoriji in spol se spremeni v socialno-kulturni spol.


Danes je veliko ženskih gibanj, ki se odrekajo zgolj enega pogleda na socialno-kulturni spol. Nasprotno, zavzemajo se za raznolikost dela, skupno delo moških in žensk je že dalo nekatere rezultate in ženske z vseh celin so razvile akcijske strategije v okviru Združenih narodov, nevladnih organizacij in društev. Leta 1995, v času četrte svetovne konference o ženskah, je bilo sprejeto nepričakovano veliko število zavez glede pravic žensk in človekovih pravic. Več kot dve desetletji kasneje, potem ko je bila sprejeta Pekinška deklaracija in Akcijska platforma, še nobena država ni dosegla enakosti spolov in ženska diskriminacija se nadaljuje. Zato si feministična gibanja po svetu prizadevajo za boljšanje življenjskih in družbenih okoliščin žensk.

Učna enota 3. Pravice žensk, enakost spolov in evropske vrednote

 

Enakost spolov "ne pomeni, da naj ženske in moški postanejo eno in isto. Pomeni, da pravice žensk in moških, njihove odgovornosti in priložnosti, ki se jim ponujajo, ne bodo več odvisne od tega, ali so se rodili kot moški ali ženska.” (UN Women, United Nations Entity for Gender Equality and the Empowerment of Women).

 

V skladu s členom št. 2 Pogodbe o Evropski Uniji (TEU) so temeljne vrednote Evrope “človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic, pa tudi pravic oseb, ki pripadajo manjšinam”. Če je nekdo del Evropske Unije, to pomeni, da si z drugimi deli temeljne vrednote in jih brani.

 

Načelo enakosti žensk in moških je temelj vseh evropskih politik in evropske integracije. To načelo se uveljavlja na vseh področjih. Čeprav neenakosti še zmeraj obstajajo, pa je Evropska Unija močno napredovala glede: 

 

  • Zakonodaje o enaki obravnavi obeh spolov
  • Enakosti spolov, integracije pogleda z vidika socialno-kulturnega spola v vseh politikah
  • Specifičnih ukrepov v podporo napredovanju žensk.

 

Evropska komisija je razvila strategijo o enakosti spolov, pri čemer so cilji politike in akcije pomemben korak naprej k Evropi, ki bo temeljila na enakosti spolov leta 2025.

 

Temeljni cilji so odpravljanje nasilja nad spoloma; omiljenje stereotipov o socialno-kulturnem spolu; oženje razkoraka med socialno-kulturnima spoloma na trgu dela, doseganje enake udeležbe spolov v vseh sektorjih gospodarstva; obravnava plačila in višine pokojnine ter razkoraka med njimi; doseganje uravnoteženosti spolov v procesih sprejemanja odločitev in politike. 

 

Kljub težavam, ki jih je povzročila kriza COVID-19, je Evropska Komisija naredila pomembne korake za uveljavljanje Strategije enakosti socialno-kulturnih spolov v zadnjem letu. Okrepila je svoja prizadevanja proti nasilju med spoloma. Junija leta 2020 pa je objavila svojo prvo Evropsko strategijo pravic žrtev in februarja 2021 sprožila podprto konzultiranje z javnostjo o novi zakonski pobudi za boljšo podporo žrtvam in boljši pregon storilcev nasilja nad spoloma. Komisija je sprejela Zakon o digitalnih storitvah decembra leta 2020, s katerim so pojasnjene odgovornosti na spletnih platformah. Tako je prispevala k varnosti žensk na spletu. S sprejetjem predloga za Direktivo, ki bi krepila uveljavljanje načela enakega plačila za enako delo ter transparentnost pravnih mehanizmov, v marcu 2021, je Komisija napravila pomemben korak k izboljšanju spoštovanja pravice do enakega plačila in se lotila diskriminacije na področju plač. Prav tako je marca leta 2021 Komisija sprejela akcijski načrt za uveljavljanje evropskega stebra socialnih pravic, kjer je enakost spolov v središču pozornosti. Evropski steber socialnih pravic ima ambiciozne cilje glede participacije žensk na delovnem trgu in glede predšolskega izobraževanja ter skrbi za otroke, kar je vse zelo pomembno v danem družbenem kontekstu. Leta 2020 je napovedala, da bo zagotovila, da dekleta in mlade ženske sodelujejo enako na področju informacijskih študij in da razvijajo svoje digitalne veščine. 

 

Ni dvoma, da je bil pomemben korak storjen v preteklih stoletjih kar zadeva pravice žensk in enakost spolov, pa vendar strategija sama zase in njeni cilji opozarjajo, da bo treba še veliko postoriti, da bi dosegli pravo enakost spolov. 

 

Da bi zmanjšali razlike med spoloma, ki so navzoče v vseh družbah, si moramo prizadevati za zmanjšanje oblikovanja socialno-kulturnega spola vse od malih nog.

Anon: Women in History documentary (July 21, 2017). [Video]. Retrieved from:  https://www.youtube.com/watch?v=zU9eaxjEgko 

 

Briatte, A.L. (June 6, 2020). Women´s right to vote. [Article]. Retrieved from: https://ehne.fr/en/encyclopedia/themes/gender-and-europe/gender-citizenship-in-europe/women%E2%80%99s-right-vote 

 

Curso Mujer y Medio Ambiente: conflictos, oportunidades y retos. CEDREAC. Abril, 2013. [PP course]. Available from: https://cima.cantabria.es/documents/5710649/5729124/Mujer_historia.pdf/601eb1ed-1752-4ea3-5374-64abf5298254?t=1512481342680 

 

Gamba Susana (2008). Feminismo: historia y corrientes. [Article]. Retrieved from: http://www.mujeresenred.net/spip.php?article1397  

 

Joshua J. Mark (March 18, 2019). Women in the Middle Ages [Article]. Retrieved from:  https://www.ancient.eu/article/1345/women-in-the-middle-ages/

 

McKeowen, M. (June 25, 2018). Women through History: Women's Experience Through the Ages [Article]. Retrieved from: https://owlcation.com/humanities/Women-Through-History 

 

Rubio-Martín, R. (April 3, 2014). The achievement of female suffrage in Europe: on women’s citizenship. [Article]. Retrieved from: https://academic.oup.com/icon/article/12/1/4/628588 

 

https://ec.europa.eu/component-library/eu/about/eu-values/ 

 

https://perception.org/research/implicit-bias/

 

https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/gender-equality/gender-equality-strategy_en

Aktivnost