MODUL 1

STAREJŠI, STAREJŠE ŽENSKE IN NJIHOVA DRUŽBENA ANGAŽIRANOST Kako izobraževanje starejših spodbuja dejavno državljanstvo starejših in njihovo participacijo v družbi? Do kakšne mere jim pomaga, da se zavedo svojih pravic in do kakšne mere jim omogoči, da se zavežejo družbeni pravičnosti?

Uvod

Izobraževanje starejših sloni na disciplinarnem znanju, sprožanju izkustvenega znanja tako študentov kot izobraževalcev. Izobraževanje starejših tudi poglablja znanje. Pa ne le to. Izobraževanje starejših, ki so potisnjeni na družbeni rob, naj bi starejše opolnomočilo, da postanejo dejavni, sodelujoči in prispevajoči državljani. Samo zavzeti in angažirani starejši študenti (starejše ženske) postanejo nosilci pravic in tako lahko bolje doživijo družbeno pravičnost in jo tudi bolje podprejo.

 

Modul na kratko

Modul sestoji iz treh učnih enot, ki mu sledita Preveri svoje razumevanje in Viri.

Učna enota 1. Starejši odrasli in pomen njihovega družbenega angažiranja

Učna enota 2. Prispevek izobraževanja odraslih k družbeni participaciji žensk in njihovemu družbenemu aktivizmu

Učna enota 3. Postati nosilci pravic v starosti

Preveri svoje razumevanje. So naslednje trditve prave ali napačne? 

Viri

Učna enota 1. Starejši, starejše ženske in njihova družbena angažiranost

Pričakovana življenjska doba se povsod po svetu daljša v zadnjih stoletjih. V soglasju z znanstvenim razvojem znanost ponuja priložnosti in rešitve, ki svetovnemu prebivalstvu in starejšim ljudem pomagajo doseči nova življenjska obdobja. Starost je izraz, ki ga navadno povezujemo s starejšimi od 65 let, kot trdi Svetovna zdravstvena organizacija (2011). So pa tudi države, v katerih je ta prag nični, denimo Avstralija, kjer ljudje »ostarijo« pri 50 letih (OFTA, 2019), v Afriki postanejo stari pri 55 (Sagner, Kowal, Dowd, 2002).

 

Kljub povedanemu – številke se sicer ves čas spreminjajo – je starost za vse nas končna stopnja v življenjskem krogu. Za starost je značilna zmanjšana mobilnost, večja krhkost in nagnjenost k boleznim, poškodbam in bolehnosti, vse v primerjavi z mladimi (WHO, 2011). V starosti je veliko sprememb na področju družinske ali družbene interakcije, delovnih razmerij, spreminjajo se tudi učne in prostočasne priložnosti (WHO, 2011; OFTA, 2019). 

 

Starejši so pogosto predmet stereotipov o starosti, ki so ustrezajo poenostavljenim in pretiranim pogledom na starejše in dogodke. Po svoji naravi so ti družbeni stereotipi pozitivni ali negativni. Vendarle pa stereotipi maličijo realnost in zanemarjajo posebnosti. Stereotipi pogosto onemogočajo angažiranje starejših ljudi v skupnosti, pa tudi v njihovem osebnem življenju. V osvetlitev povejmo, da smo prepričani, da ste že slišali o starejših, češ da so manj produktivni v primerjavi z mlajšimi odraslimi. Da se en morejo dobro učiti zato, ker uporabljajo stare učne vzorce; da so modri, a tudi pozabljivi (OFTA, 2019). Nekateri starejši so pozabljivi, vendar to ne velja za vse starejše. 

 

Zakaj je angažiranost starejših tako pomembna? Starejši so izvedenci, starejši so lastniki družbenega in kulturnega kapitala, ki sta pomembna za skupnost in ne moremo dovoliti, da bi se izgubila. Poglejmo, kaj so dobri učinki angažiranosti starejših (OFTA, 2019).

 

Dobri učinki za starejše same:

  • Počutijo se vredni;
  • Zaupanje v življenje in uživanje življenja se poglabljata, boljšata se jim zdravje in dobro počutje;
  • Več priložnosti imajo za izražanje svojih zamisli in potreb, občutek imajo, da je njihovo mnenje pomembno;
  • Boljša se jim zaupanje v vladne ustanove;
  • Izboljšuje se jim občutek, da so nekaj dosegli;
  • Opuščajo mite in stereotipe v povezavi s staranjem.

 

Dobri učinki za vladne ustanove:

  • Iz raznoterega znanja in izkušenj starejših se vladne ustanove učijo;
  • Pridobijo boljše razumevanje vloge starejših na rastočem potrošniškem trgu;
  • Izkušnje starejših in njihov družbeni aktivizem so vir učenja;
  • Veča se zaupanje v vladne ustanove, ki se odzivajo na zamisli skupnosti;
  • Vladne ustanove lahko oblikujejo povsem novo obravnavo staranja;

 

Dobri učinki za skupnost:

  • Skupnost se lahko bogati z znanjem in izkušnjami starejših;
  • Skupnost lahko dobro uporabi pomoč, čas in družbene zaveze starejših in nasploh vse, kar so starejši pripravljeni ponuditi; 
  • Skupnost lahko razvija medgeneracijska razmerja, pri tem pa dokaže, da so starosti prijazne skupnosti dobre za vse generacije;
  • Skupnost postane trdnejša in bolj usposobljena za uporabljanje družbenega kapitala in za utemeljevanje svojih odločitev;
  • Kakovost skupnostnih odločitev in njihovih posledic za skupnost se povečajo.

Učna enota 2. Prispevek izobraževanja odraslih k družbeni participaciji in aktivizmu žensk 

 

Ženske so še zmeraj ranljiva kategorija, ne glede na vsa prizadevanja za enakost spolov, ki so se odvila skozi leta. Tako kot starejši nasploh, so tudi ženske predmet stereotipne obravnave, kar jih ovira, da bi bile družbeno in politično angažirane. Manj, ko so ženske družbeno in politično angažirane, težje je starejšim ženskam prispevati za skupnost.

 

Družbeno participacijo opredeljujemo kot delovanje posameznika v sodelovanju z drugimi v družbi ali skupnosti, vsekakor pa zunaj domačega ognjišča ali družinskega okolja (Aroogh, Shahboulaghi, 2020). Družbena participacija je utemeljena na družbenih razmerjih ter na akcijah, s katerimi si človek deli z drugimi tisto, kar ima. Glede na vrsto osebnih virov, ki si jih deli z drugimi, ugotavljamo, da obstajajo tri vrste družbene participacije (Aroogh, Shahboulaghi, 2020):

 

  • Skupnostna/kolektivna družbena participacija 
  • Proizvodno družbena participacija 
  • Politično družbena participacija – kjer gre za sprejemanje odločitev o posameznih družbenih skupinah. Ta tip družbene participacije lahko obravnavamo tudi kot družbeni aktivizem, saj gre za prizadevanja za politične in družbene spremembe.

 

Družbene in državljanske kompetence so temeljne za slehernega posameznika v družbi, ki temelji na znanju. Izraz teh kompetenc je zmožnost posameznika, da učinkovito in konstruktivno sodeluje v družbenem in delovnem življenju in da se dejavno angažira v družbah, ki postajajo vse bolj različne (Brand, Schmidt-Behlau, 2019). Tako se postavlja vprašanje, kako spodbujati ženske na splošno in predvsem starejše ženske za participacijo v skupnosti ter za politično in družbeno participacijo v družbi. Raziskovalni rezultati več študij primera kažejo, da izobraževalni programi za odrasle igrajo ključno vlogo pri razumevanju odraslih, mladih in starih, moških in žensk, pa tudi pri doživljanju dejavne družbene participacije (Brand, Schmidt-Behlau, 2019). Tako naj družbena participacija in dejavno državljanstvo starejšim ženskam pomagata:

 

  • Da spoznajo svoje zmožnosti in jih bolje uporabijo;
  • Da se počutijo opolnomočene za delovanje in za to, da branijo svoja prepričanja;
  • Da doživijo upoštevnost, upoštevanje tega, kar povedo in njihovih mnenj;
  • Da razumejo načela civilne družbe in družbene spremembe;
  • Da se motivirajo v dobro družbenih reči in oblikujejo svoj glas.

 

Da bi dosegli te cilje, morajo biti izobraževalni programi za odrasle, tj. vse oblike učenja odraslih – začrtani tako, da sprožajo družbeno participacijo in aktivizem žensk. Takšni programi imajo tri ključne razsežnosti (DGR-EC, 2003): 

 

  • Zmožnost – pridobivanje občutka, da lahko vplivamo, da smo zmožni sprožiti spremembe;
  • Odgovornost – sprejemanje odgovornosti glede družbenih vprašanj, odzivanje na družbena vprašanja ali spoprijemanje s težavami;
  • Identiteta – oblikovanje osebne identitete, razvijanje prepričanj, mnenj, zamisli, razumevanje samega sebe in drugih.


V tem pogledu imajo izobraževalni programi odraslih prednost, da lahko sprožajo ozaveščenost o problematiki, da lahko strukturirajo znanja, oblikujejo odnos do problematike, večajo osebne izkušnje in oblikujejo skupnostne in državljanske kompetence, kar je vse nujno potrebno za ženske in starejše, ki so družbeno angažirani v skupnosti.

Učna enota 3. Postati nosilci pravic v starosti 

 

Vsak človek ima pravice in te pravice se s staranjem ne manjšajo. Nasprotno. Na posameznih političnih ravneh so obveljala prepričanja, da bi starejši morali imeti tudi starosti primerne pravice, da bi jih imeli več kot mlajši; v tem pogledu si Združeni narodi že leta dolgo prizadevajo za konvencijo pravic starejših, pa vendar konvencije še niso sprejeli.

 

Pravice starejših se velikokrat prekrižajo s stereotipi o starosti. Tako starejše večinoma dojemamo kot breme na plečih mlajših generacij. To je morda tudi res, če država ne poseže vmes, vendar pa, če starejši lahko zadržijo plačano delo, če imajo pokojnino ali prihranke, lahko pomagajo mlajšim tako, da plačujejo za igrače, oblačila ali prostočasne dejavnosti vnukov, ali tako, da vsak mesec odplačujejo obroke svojih odraslih otrok. Namesto da odločevalci spodbujajo odvisnost od družbenega sistema socialnega varstva, lahko opolnomočijo starejše, jih naredijo dejavne in samozadostne

 

Imeti pravice pomeni, imeti pravico sodelovanja v družbi, pravico imeti lastna mnenja, pravico odločanja in pravico do izražanja glede na odločitve vlade (OFTA, 2019). Vsi, tudi starejši, imajo kaj ponuditi – čas, spretnosti, kompetence, znanja itd. Imajo vire, ki jih je moč uporabiti v skupnosti. Vsak starejši lahko najde svoj prostor v družbenem sistemu, lahko to naredi na pozitiven način in tako, da ni breme za druge generacije, marveč druge generacije bogati. Produktivna in politična participacija v družbi sta zdrav način, kako starejši lahko uporabijo svoje pravice, sta pa tudi način, kako “razbremeniti” mlajše generacije. 

 

Enakovredno sodelovanje s starejšimi pomeni, da si delimo rezultate  in dobrobit sodelovanja. Obravnavati starejše in druge deležnike kot enkovrednne partnerje občutno krepi  zaupanje in ustvarja sodelovalna delovna razmerja. (OFTA, 2019) Spomnimo se afriškega pregovora: »Kdor spoštuje starejše, si tlakuje pot k uspehu.«

Aroogh, M. D., Shahboulaghi, F. M. (2020). “Social participation of Older Adults: A Concept Analysis”. In International Journal Community Based Nurs Midwifery, 8 (1), p. 55-72, World Wide Web: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6969951/#:~:text=Social%20participation%20is%20defined%20as,interpersonal%20interactions%20outside%20the%20home, retrieved March-April 2021.

 

Brand, B., Schmidt-Behlau, B. (2019). The Contribution of Adult Education to Active Participatory Citizenship. DVV International. World Wide Web: https://www.dvv-international.de/fileadmin/files/Inhalte_Bilder_und_Dokumente/Materialien/IPE/IPE-79_web_150dpi.pdf, retrieved February-April 2021.

 

Directorate-General for Research – European Commission (DGR-EC) (2003). Lifelong Learning, Governance and Active Citizenship in Europen. ETGACE project – final report. Brussels. World Wide Web: https://cordis.europa.eu/docs/projects/files/HPSE/HPSE-CT-1999-00012/82607991-6_en.pdf, retrieved February-April 2021.

 

Office for the Aging (OFTA) (Government of South Australia) (2019). Better Together. A Practical Guide to Effective Engagement with Older People. World Wide Web: https://www.sahealth.sa.gov.au/wps/wcm/connect/efc56a004efc69f1b7ccf79ea2e2f365/Better+Together+-+A+Practical+Guide+to+Effective+Engagement+with+Older+People.pdf?MOD=AJPERES&CACHEID=ROOTWORKSPACE-efc56a004efc69f1b7ccf79ea2e2f365-nwLmRMW, retrieved February-April 2021.

 

Sagner, A., Kowal, P., Dowd, J. E. (2002). Defining “Old Age”. Markers of old age in sub-Saharan Africa and the implications for cross-cultural research. World Wide Web: https://www.researchgate.net/publication/264534561_Defining_Old_Age_Markers_of_old_age_in_sub-Saharan_Africa_and_the_implications_for_cross-cultural_research#:~:text=Other%20researchers%20(e.g.%20Peil%2C%20Bamisaiye,e.g.%20Folta%20and%20Deck%201987), retrieved April 2021. 


The World Health Organization (2011). Global Health and Aging. World Wide Web: https://www.who.int/ageing/publications/global_health.pdf, retrieved April 2021.

Aktivnost

Lorem Ipsum

Lorem ipsum

Lorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolor