MODUL 4

STARIZEM IN SEKSIZEM V ŽIVLJENJU STAREJŠIH ŽENSK 

Kako družbene reprezentacije – stereotipi o socialno-kulturnem spolu, predsodki- o starejših ženskah vplivajo na njihovo ekonomsko, družbeno in politično situacijo na različnih področjih življenja?

Uvod

Ta modul govori o starizmu, stereotipih in predsodkih, ki izhajajo iz čustvenih in kognitivnih procesov, ki se nanašajo na starejše ženske. Stereotipi o starejših ženskah so navadno negativni. Najti jih je na vseh ravneh in na vseh področjih družbenega življenja. Vplivajo na to, kako zaznavamo družbeno skupino žensk in kako gledamo na njihovo življenje. Stereotipi o starejših ženskah so preproste miselne sheme, te pa imajo vpliv na čustva, kognicijo in obnašanje starejših žensk ter na odnose z njimi. Ekonomski položaj žensk je nepravičen, saj so ženske manj premožne od moških. Tvegajo revščino, pri čemer obstoja razkorak med plačilom moških in žensk, ki ga prejemajo skozi delovno obdobje. Stereotipi o ženskah se oblikujejo zgodaj (že s pravljicami)! Ko ženske ostarijo in je njihovo reproduktivno obdobje zaključeno, postajajo družbeno nevidne.

 

Modul na kratko 

Modul sestavljajo tri učne enote, ki jim sledijo Preveri svoje razumevanje in Viri. 

Učna enota 1. Negativizem stereotipov in kako stereotipi vplivajo na življenja žensk 

Učna enota 2. Posledice nižjih dohodkov za življenje starejših žensk 

Učna enota 3. Kako stereotipi/predsodki vplivajo na splošno zdravstveno stanje starejših žensk 

Preveri svoje razumevanje. Ali naslednje trditve držijo ali ne držijo? 

Viri

Učna enota 1. Negativizem stereotipov in kako stereotipi vplivajo na življenja žensk 

 

Stereotipe je moč opredeliti kot prepričanja, da so nekatere značilnosti družbene skupine tudi značilnosti posameznikov in posameznic. Stereotipi nastanejo hitro in nezavedno zato, ker nekdo drugega ne pozna. 

 

Zdi se, da stereotipe uporabljamo vsepovsod, stereotipi pa nastanejo zgodaj v življenju. Še več, stereotipi, ki se nanašajo na biološko plat posameznika, kot so starost in spol, se oblikujejo bolj zgodaj in so močnejši kot stereotipi, ki se ne nanašajo na biološke značilnosti. Starost in socialno-kulturni spol sta široki kategoriji, obe pa zaznamo takoj ob srečanju z nekom. 

 

Staranje je nadvse individualen in zapleten proces, ki pa temu navkljub podleže stereotipom, še posebej v zahodni kulturi. V sodobni kulturi so stereotipi staranja predvsem negativni, poznejša leta se slikajo negativno, kot izraz šibkega zdravja, osamljenosti, odvisnosti ter slabega fizičnega in mentalnega stanja. 

 

V teh okoliščinah ženske živijo dlje od moških in so pogosteje pri zdravniku kot moški. To si razlagamo s tem, da imajo lahko starizmi, katerih žrtev so, močan vpliv na njihovo fizično stanje in dobro počutje. Tako stereotipi lahko pripomorejo k nastopu slabotnosti in odvisnosti. 

 

Spregovorimo še o javnih občilih! Študije o reklamiranju, ki jih je izvedla agencija UM skupaj s CREDOS so pokazale, da skoraj tretjina žensk občuti reklame kot nasilje nad seboj. Pravijo tudi, da “družba od njih pričakuje, da kar zginejo s prizorišča javnega življenja” čim se pričnejo starati. 

 

Polovica respondentk zrelih let je dejala, da to življenjsko obdobje ni vedno prikazano v javnih občilih popularne kulture. Respondentke mislijo, da so reklame vir žalitev. Reklame so neobčutljive do žensk, da o utrjevanju škodljivih stereotipov o starosti žensk ne govorimo. Ženske naj bi tako bile neuke, tehnološko zaostale.  

 

Starejše ženske pomanjkanje zavedanja o njih enačijo s pomanjkanjem razumevanja do njih zato, ker se o menopavzi pač ne govori. Ta molk morda razloži moško nerazumevanje starejših žensk. Vse skupaj pa je dobro za proizvajalce velikih znamk. Ženske namreč povedo, da porabijo veliko časa in denarja za vaje v fitnes klubih, za nego kože in počitnikovanje. Šest od desetih respondentk je povedalo, da je reklama zgrajena na stereotipih, pa ne le tistih o ženskah, četudi so nekatere kampanje dobre, odmevne in nagrajene. Ženske si želijo natančnejših in prijaznejših razmislekov o ženskah njihovih let in o njihovih številnih socialnih vlogah, ki jih igrajo na vseh stopnjah življenja.

Učna enota 2. Posledice nižjih dohodkov za življenje starejših žensk 

 

Evropa se stara. Več kot 130 milijonov prebivalcev Evropske unije, ali približno četrtina celotnega prebivalstva prejema pokojnino. Na splošno si državni pokojninski sistemi prizadevajo, da imajo starejši stalen dohodek na koncu aktivnega delovnega obdobja in da jim ne grozi revščina. Pravzaprav revščina manj ogroža tiste nad 65 let, kot tiste pod 65 let. Četudi so starejši dokaj dobro zaščiteni, pa so povsod po Evropi razlike med dohodki žensk in moških očitne. Velika neenakost starejših je rezultat revščine in neprivilegiranosti skozi življenje. 

 

Nizka stopnja izobraženosti in slabše priložnosti za delo, pa tudi slabše družbene povezave imajo lahko dolgotrajne posledice. Te posledice so še močnejše zaradi nekaterih dejavnikov, kot so nižji dohodek in slabo zdravstveno stanje upokojencev. Ker starejši prejemajo zelo različne zneske pokojnine, ker je razkorak med višino dohodka žensk in moških skozi življenje velik, kar vodi v razkorak med višino pokojnine žensk in moških. Skozi življenje so ženske morda delale manj ur, so morda bile manj izobražene in manj usposobljene za delo in so bile žrtve diskriminacije in segregacije. 

 

Gospodinjske in skrbstvene naloge glede otrok in ostarelih sorodnikov padejo predvsem na ženska ramena, zaradi česar ženske večkrat prekinejo poklicno pot ali delajo s polovičnim delovnim časom. Z zakonom določena upokojitvena starost za ženske je v nekaterih upokojitvenih sistemih še zmeraj nižja. To pomeni, da ženske manj časa plačujejo pokojninsko zavarovanje in posledično prejmejo nižje pokojnine. Še več, v vseh državah članicah je poprečna pokojnina žensk danes nižja od poprečne pokojnine moških. 

Toda ženske živijo dlje in pokojnino potrebujejo dlje. Za Evropsko unijo v celoti velja, da pokojnine žensk dosegajo le 60 % pokojnine moških. Situacijo lahko popravimo le tako, da ženskam zagotovimo enake delovne možnosti skozi življenje in da tako zmanjšamo neenakost dohodka. Pri tem velja sprejeti ukrepe za odpravljanje diskriminacije in za opolnomočenje žensk ter ukrepe za družbeno, ekonomsko in politično vključevanje žensk ne glede na starost, spol, invalidnost, raso, etnično poreklo, ekonomski položaj ali kakšen drug status ženske.

 

“Neenakosti se krepijo skozi življenje. V poznejših letih življenja so večje. Vplivajo druga na drugo in povzročajo še večjo depriviligiranost žensk” (Jolly, 2014)

Učna enota 3. Kako stereotipi / predsodki vplivajo na splošno zdravstveno stanje starejših žensk 

 

Slabo zdravje in dolgotrajna zdravstvena oskrba sta pogosto povezana s starostjo. Starizme srečujemo na področju zdravstva starejših, njihovega zdravja in bolezni. Starejši pogosteje potrebujejo zdravnika! Tako pozitivni kot negativni stereotipi o starosti lahko vplivajo na odločanje starejših, oblikovanje njihovega odnosa do zdravja in splošno zdravstveno stanje starejših. Starizmi in drugi stereotipi lahko vplivajo na zdravje in na zdravljenje. Vplivajo na diagnozo in na priporočila za zdravstveno obravnavo. Pripomorejo k razlikam med moškimi in ženskami na področju zdravja in zdravstva. Starejše moške in ženske včasih obravnavamo kot preveč krhke, da bi jih lahko podvrgli bolj invazivnim postopkom. Starizem se kaže v nespoštljiv obravnavi starejših pacientov denimo v uporabi “pootročene govorice” in v drugih oblikah infantilizacije, v zanemarjanju pritožb pacientov ali v tem, da zdravnik zamahne z roko rekoč “EMŠO pač” ali “pri vaših letih”. Vendar starost ni bolezen! Takšna obravnava je še težja za ženske, ki so morda doživljale nespoštljiv, ranjujoč odnos skozi življenje (npr. seksizem, rasizem, napad na lezbijke itd.) 

 

Zmanjšanje starizma in seksizma ter krepitev ustreznejših in različnih pogledov na starejše ženske imata lahko pozitiven vpliv na odnos med zdravnikom in pacientko, izboljšata lahko upoštevanje navodil za zdravljenje ali zmanjšata razlike v zdravju in v skrbi za zdravje med moškimi in ženskami. 

 

Glede na povedano se ni čuditi, da zdravstveno osebje izraža starizme in negativne stereotipe. Preučevanje odnosa zdravnikov do starejših pacientk je pokazalo, da imajo ti “kompleksen in nedoločen odnos” do slednjih. (Meisner, 2012, str. 61) Tako lahko hkrati izražajo tako pozitivne kot tudi negativne stereotipe o starejših ženskah. Ne želijo si delati s starejšimi pacienti iz več vzrokov hkrati. Morda se starejših in starosti bojijo. ('A Terror Management Perspective on Ageism'. Martens, Goldenberg, & Greenberg, 2005) V ZDA so vzroki lahko tudi ekonomske narave, ker zdravniki dobijo manj denarja od zdravstvenega zavarovanja starejših, kot ga dobijo od zasebnih zavarovalnic za mlajše paciente. (Meisner, 2012) Vrhu tega so zdravnike učili, da morajo “zdraviti”, zato delajo raje z mlajšimi, tudi tistimi, ki so zelo bolni, a jih je mogoče zdraviti, kot s starejšimi pacienti, ki imajo kronična obolenja, ta pa je moč le obvladovati (pogosto neuspešno). (Taylor, 2012)

 

Potrebno je raziskovati starost, socialno-kulturni spol in druge razlike v zdravju in zdravstveni oskrbi starejših. 

 

Potrebno je izobraževati zdravstvene delavce in starejše same. Starejši potrebujejo izobraževanje, da bi prepoznali starizme in se jim postavili po robu. Pozitivno dojemanje samega sebe pripomore k boljšemu fizičnemu zdravju in dobremu počutju, boljšim odnosom med generacijami. (North & Fiske, 2012) Starejše ženske prav posebej potrebujejo izobraževanje in opolnomočenje za krepitev samozavesti in prepričevalnost. Če starejših žensk ni strah zdravniku zaupati svojih simptomov in če znajo vztrajati, da dobijo informacije, ki jih želijo, se lahko kakovost zdravljenja izboljša.

Jolly, R. (2014). Inequality and ageing. Facing the Facts: The Truth About Ageing and Development. London. Age International.

 

https://eige.europa.eu › default › files › documents.pdf

 

https://www.warc.com/newsandopinion/news/older-women-feel-stereotyped-in-advertising/41039 


https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/10166544/KS-02-19%E2%80%91681-EN-N.pdf/c701972f-6b4e-b432-57d2-91898ca94893

Aktivnost

Gerda Taro
1910 - 1937

Pioneer of war photography
Gerda Taro, nee Gerta Pohorylle, was born in Stuttgart and educated in Leipzig, Germany. As she is from a Jewish family, she flees from the Nazis to Paris in 1933. There she lives a bohemian lifestyle with her friend Ruth Cerf and eventually meets Endre Ernő Friedmann, better known today as Robert Capa. Together, they start documenting the Spanish Civil War in 1935, after Gerda had invented their alter egos in order to better sell Endre's and her own pictures. Inspired by their own political convictions, they only take pictures of the the fight of the republican troops against the rebellious franquist troops. Both of them try to be as close to the action as possible - a goal which eventually led to Gerda's death. Despite the fact that her pictures only cover 1 year of the war, her pictures are those that went around the world. Together with Robert Capa and with David Seymour, she developed modern war photography as we know it today during this short period of time. Since she officially was Capa's agent and he sold many of her pictures as his own, it took until the 2000s until people began to recognize her as an artist in her own right rather than only his partner: In 2007, the so-called Mexican Suitcase was found in Mexico City, a suitcase containing thousands of negatives believed lost by Capa, Taro and Seymour. Since then, many photographs originally attributed to Capa are known to have been taken by Gerda. However, during her short life, Taro was well known and when she was killed in 1937 by a tank, - she was only 26 - thousands of people attended her funeral in Paris. The funeral procession, led by Pablo Neruda and Louis Aragon, became a demonstration against fascism.

Marie-Claire Chevalier
1955 - 2022

The one whose trial for illegal abortion changed the law against abortion in France
In 1971, Marie-Claire Chevalier was 16 years old when she became pregnant after being raped by a boy two years older than her in high school. The young woman asked her mother to help her have an abortion. The mother turned to an underground doctor, but her daughter suffered a hemorrhage that forced her to the hospital. Her rapist, arrested for stealing a car, decides to turn her in against his own freedom. She is directly accused, as are four other women, including her mother, because in 1971 the voluntary termination of a pregnancy was illegal in France and punishable by six months to two years in prison. She was then convicted at the Bobigny trial and all were defended by lawyer Gisèle Halimi. Gisèle Halimi made of this trial and of Marie-Claire Chevalier a political symbol for the right to abortion. The case will forever mark French history and symbolize real progress for women's rights. Extremely mediatized, the trial closely followed by many personalities ends on a brilliant victory. Three years later this judgement, things started to move. This event contributed to the adoption of the Veil law and the legalization of abortion in France in 1975.

Having suffered greatly from this trial, she attempted suicide. Then, she chose to return to anonymity by changing her name. At her death, she received tributes from the President of the Republic, Emmanuel Macron and feminist associations.

Maria Lejárraga
1874 – 1974

She was writing and her husband harvesting the glory, fame and money!
Writer, feminist, deputy, polyglot and socialist who opposed to the death penalty and legal prostitution. She advocated for education, work and equal rights for women in Spain. A very open-minded and visionary woman who had to pay a high price imposed by her gender.

María Lejárraga comes from the region of La Rioja from an economically stable middle class family. She was able to receive good education and became a teacher. During her teaching career she discovered her passion for writing. She was very talented and ready to share her ideas and stories with the world. But, that´s where she bumped into a big obstacle. At the beginning of the XX century being a female writer was seen as immoral work, especially for an educator. If she had risked meeting her goals, she could have lost her teaching job. She found a solution to this problem in her marriage by publishing her works under her husband's name. So, she was writing and waiting at home and he was the one receiving praise and applause at the premiers of the plays. Before dying, her husband confirmed the rumours circulating in theatre circles that she was the true author of his works.
continue reading

Maria Lejárraga
1874 – 1974

She was writing and her husband harvesting the glory, fame and money!
Writer, feminist, deputy, polyglot and socialist who opposed to the death penalty and legal prostitution. She advocated for education, work and equal rights for women in Spain. A very open-minded and visionary woman who had to pay a high price imposed by her gender.

María Lejárraga comes from the region of La Rioja from an economically stable middle class family. She was able to receive good education and became a teacher. During her teaching career she discovered her passion for writing. She was very talented and ready to share her ideas and stories with the world. But, that´s where she bumped into a big obstacle. At the beginning of the XX century being a female writer was seen as immoral work, especially for an educator. If she had risked meeting her goals, she could have lost her teaching job. She found a solution to this problem in her marriage by publishing her works under her husband's name. So, she was writing and waiting at home and he was the one receiving praise and applause at the premiers of the plays. Before dying, her husband confirmed the rumours circulating in theatre circles that she was the true author of his works.
continue reading

Maria Lejárraga
1874 – 1974

She was writing and her husband harvesting the glory, fame and money!
Writer, feminist, deputy, polyglot and socialist who opposed to the death penalty and legal prostitution. She advocated for education, work and equal rights for women in Spain. A very open-minded and visionary woman who had to pay a high price imposed by her gender.

María Lejárraga comes from the region of La Rioja from an economically stable middle class family. She was able to receive good education and became a teacher. During her teaching career she discovered her passion for writing. She was very...
continue reading