ZGODBE PREZRTIH ŽENSK

ZORA JANŽEKOVIČ, ŽIVLJENJE ZA MEDICINO 

Toda, kdo je bila, ali bolje, kaj je bila Zora Janžekovič? Slovenska plastična kirurginja (nobene ženske oblike za ta poklic v drugih jezikih). Specializirala se je za zdravljenje opeklin. Zora je velika zvezda medicinske stroke. Kljub temu pa je v Sloveniji še zmeraj prezrta in pozabljena in to navkljub dejstvu, da se njeno ime in fotografija pojavljata v medicinskih učbenikih povsod po svetu. Zora se je zavezala trdemu delu. Bila je domiselna in vztrajna.

Vir: link 

Še kot otrok je opazovala lokalnega zdravnike pri delu in navdušila se je nad medicino in hotela postati zdravnica (ženska oblika za ta poklic je v angleščini arhaična in zveni ironično). Postati zdravnica je bilo v tistih časih nenavadno za dekle, saj so medicini še zmeraj vladali moški. Na univerzi v Zagrebu je študirala medicino. V času študija se je zaljubila v študenta kolega iz Ukrajine in oba sta delala varaždinski bolnišnici med 2. svetovno vojno. Tam si je Zora nabrala veliko izkušenj. Po tistem je preživela dolga leta čakajoč na specializacijo na oddelku za plastično kirurgijo v ljubljanskem kliničnem centru. Čeprav je bila Zora mlada zdravnica, močno predana svojemu delu, je vendarle bila deležna prezirljivih pogledov moških kolegov. Kot v številnih drugih evropskih državah je takrat veljalo, da je poklic kirurginje preveč obremenjujoč za ženske in zato so ženske težko dosegle ta položaj. Zora je vztrajala in razvila metodo takojšnjega zdravljenja opeklin. Izrezala je nekrozirano tkivo in rano prekrila s pacientovo kožo. Šlo je za velik preboj v plastični kirurgiji. Ampak spet so nastopile težave, ker je bila ženska, zato, ker je delala v majhni bolnišnici v Mariboru in ker je imela na razpolago zelo malo sredstev. Povrhu tega je bila iz države, za katero so govorili, da je za železno zaveso. Zora Janžekovič se je morala boriti proti številnim stereotipom. S težavo je spreminjala mentaliteto svojega okolja in indoktrinirano razmišljanje svojih kolegov. Na njeni profesionalni in znanstveni poti je pomembno vlogo odigral kolegij plastične kirurgije v Ljubljani leta 1968, kjer je svojo metodo predstavila občinstvu. Predstavila je študije primer 1335 pacientov, z natančno dokumentiranim postopkom zdravljenja, s fotografijami in filmi. Od tistega časa dalje so kirurgi z vsega sveta prihajali v Maribor, da se učijo od nje. Postala je svetovna ikona v svoji specialnosti (pa tudi pošast, s katero je bilo težko delati, norica iz Jugoslavije itd.). Nasprotniki so trdili, da se opekline okužijo zaradi nepravilne obravnave in ne zaradi vplivov okolja. Zore je bila soustanoviteljica oddelka za plastično kirurgijo v svoji bolnišnici in v starosti je ustanovila sklad za študente medicine iz Slovenske Bistrice. Močno je zmanjšala okužbe in uvrstili so jo med 25 najbolj vplivnih zdravnikov na svetu. Kljub temu je v Sloveniji še zmeraj ne poznajo. 

Literatura in viri

Janžekovič, Zora. 2008. Once upon a Time … How West Discovered East. Journal of Plastic, Reconstructive & Aesthetic Surgery 61 (3): 240– 244. https://doi.org/10.1016/j.bjps.2008.01.001

Veljko Vlaisavljević. (ur.) “Zora Janžekovič”. Poglavje v knjigi Osebnosti slovenske medicine MatTv Maribor, 2011

ANGELA VODE

Angela Vode (1892–1985) se je rodila v revno delavsko družino. Njeno ime je bilo med tistimi, ki so jih najbolj skrivali po 2. svetovni vojni. Pred vojno je bila učiteljica (ženske so bile lahko samo učiteljice ali žene), potem je bila vodja feminističnih gibanj in levo usmerjena političarka, Objavila je več knjig, med katerimi je najbolj vidna Spol in usoda

Vir: link 

Zgodaj se je priključila komunistični stranki, leta 1940, ko je bila ta stranka še v ilegali. Ker se je javno zoperstavila paktu Stalin-Ribbentrop, so jo izključili iz komunistične stranke. V t.im. Nagodetovem procesu leta 1947 so jo obsodili, da je vohunka, sovražnica delavskega razreda, na seznamu plačancev tujih vlad. Obsodili so jo na 20 let zapora, a so jo osvobodili leta 1953 zaradi slabega zdravja. Do smrti leta 1985 je živela izolirano in od javnosti pozabljeno življenje. Ni imela pravice do dela, do socialnega in zdravstvenega zavarovanja, vendar je ves čas sledila političnim dogodkom, jih analizirala. Tudi takrat je bila kritična in je kritično gledala na delovanje svojih nekdanjih »tovarišev«. V 70-ih letih je naredila pregled nad svojim življenjem pa tudi nad razvojem družbe. Po smrti so skrili njen rokopis na varno in ga objavili precej kasneje, leta 2004, z naslovom Skriti spomin. Knjiga se ukvarja s feminističnimi in revolucionarnimi gibanji pred 2. svetovno vojno.

Angelo Vode so vzgojili tako, kot so običajno vzgajali dekleta v Avstro-ogrskem cesarstvu. Vzgajali so jo, da postane učiteljica ali žena. Ko so se poročile, so ženske po zakonu morale opustiti učiteljevanje, kajti poročene učiteljice bi bile slab in nemoralen zgled za mlada dekleta. Angela je delala kot učiteljica do leta 1917, ko so jo odpustili, ker je bila članica proti avstrijskega mladinskega gibanja. Potem je študirala socialno pedagogiko v Pragi, na Dunaju in v Berlinu in postala učiteljica invalidnih otrok. 

Napisala je delo Ženske v sodobni družbi, kjer je priznala, da obstajajo naravne razlike med moškimi in ženskami, pa vendar si je prizadevala za enakost socialno-kulturnih spolov. Ženske je spodbujala, da se učijo o preteklosti in o družbi zato, da si izboljšajo svoj družbeni položaj. Trdila je, da mora biti zdrav zakon utemeljen na ljubezni, prijateljstvu, medsebojnem spoštovanju, razumevanju, pa tudi ekonomski neodvisnosti. Trdila je, da so »ženske organski del človeške družbe, naroda, države in družine. Tako kot moški. In da sta njihovo življenje ter položaj enako odvisna kot pri moških, na političnih, ekonomskih in kulturnih dogajanjih.” Poudarjala je tudi, da je zahteva, da ženske sodelujejo v javnem življenju, legitimna.

Literatura in viri

Vode, Angela (1998) Spol in upor. Zbrana dela Angele Vode ( Eng. Gender and Resistance) 

Vode, Angela (2004) Skriti spomin. Ljubljana : Nova revija (Eng. The Hidden Memory) Wiess, Maja : Skriti spomin (film) Alenka Puhar about Angela Vode https://4d.rtvslo.si/arhiv/razlicni-prispevki/31638842?jwsource=cl

Lorem Ipsum

Lorem ipsum

Lorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolorLorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolor